|
Če ste podjetnik, potem so davčni inšpektorji, tržni inšpektorji, zdravstveni inšpektorji... skratka vsi inšpektorji, kar jih premore ta žepna državica, tudi vaša velika nočna mora in so verjetno visoko na seznamu ljudi, ki jih ne želite ne videti ne slišati ... oz če je že res nujno potrebno, potem res na redke čase in to čim manj časa.
In kdo bi se temu čudil. Večina od nas že, ko se najavijo, kalkulira, koliko jim bo morala odšteti tokrat zaradi bolj ali manj bizarnih napak, dobesedno privlečenih za lase, ki jih bo dotična oseba tokrat 'našla' ...
Ampak očitno sodobna država brez teh modrenih eksekutorjev pač ne more funkcionirati, zato smo se počasi sprijaznili z dejstvom, da so pač nujno zlo naše družbe, brez katerih bi se sicer dalo kar lepo živeti - a pravijo, da tako ali tako vsak potrebuje svojega 'malega mučitelja'.
No ja, kakšna seksi mučiteljica bi mi kdaj še prijala, ampak vse tiste starejše dame brez pravih oblik in možak nedoločene starosti, ki so me navadno obiskovali, nenako niso sodili ravno v tisto kategorijo.
In tako sem lepega dne spet čakal na obisk, ki se mi je najavil. Zdolgočaseno sem sedel v pisarni in odšteval sekunde do trenutka, ko mi bo moja 'siva miš od tajnice' pripeljala skozi vrata novega hipopotamusa ali pa kaj podobno nedoločljivega. Oseba je zamujala, kar nekako ni bilo ravno tipično za to vrsto ljudi. To mi je nekje globoko v trebuhu povzročalo občutek besnega nelagodja in negotovosti. S sovražnikom se je dobro soočiti, ko si skoncentriran in čakanje ti pozornost počasi ubije. Nepozornost pa vodi le v katastrofo.
Minilo je dolgih pet minut, potem pa je tajnica le potrkala. Zamomljala je ime gospe in nekoliko bolj odprla vrata... in ...
... čeljust mi je padla skoraj do pisalne mize. Pred vrati je stala Sharon Stone. Pa brez šale - vsi, ki ste gledali tisti Prvinski nagon dobro veste, kaj mislim. Poosebljena. V ozkem kostimu s kratkim krilom in vrtoglavih petah, s svetlimi lasmi in tistim posmehljivim izrazom na obrazu. Prav nič nedolžen ni bil tisti obraz, prej za kanec nesramen in celo ohol...
Kar zmrazilo me je - pa ne bi mogel reči, da od strahu. Komaj sem se uspel zbrati, da sem nonšalantno odslovil tajnico in ji rekel, naj naju ne moti. Inšpektorico - pa saj je sploh ne morem osloviti s tem nazivom - sem pozabil celo povabiti, naj sede, pa tega očitno sploh ni opazila. Potegnila je stol od mize, sedla in - jasno, kaj pa drugega - prekrižala noge. Krilo ji je seveda zlezlo nekoliko navzgor in razkrilo božanske dolge noge in seveda sem v trenutku pomsilil na tsiti slavni odlomek... ja, ja, vsi vemo katerega. Za trenutek sem se počutil, kot bi bil jaz gost v moji pisarni. Pa saj to se ne dogaja meni.
Končno mi je uspelo zbrati misli, da sem resno in uradno začel pogovor. Čisto nič ni okolišila, ampak je jasno in hitro prešla k stvari ... mislim, k vprašanju, zaradi katerega je sploh prišla, da se ne bomo slučajno narobe razumeli. In namesto da bi kot navadno vztrajno ugovarjal na njene argumentem, sem le kimal in se obupano boril z očmi, ki so vztrajno bežale v njen dekolte in na področje, kjer sta se stikali prekrižani nogi - je res, a li ni res, me je spraševala podzavest... Je možno, da nima ničesar spodaj? Malo je manjkalo, pa bi na glas zastavil to vprašanje in zadnji hip sem zaznal, da pravzaprav želim ubesediti misli, ter se ugriznil v jezik.
'No, bova zdaj pogledala?' sem nenadoma zaslišal njen glas - nekoliko raskav in zelo seksi.
'Ja, seveda,' sem rekel, pa sploh nisem točno vedel, o čem govori. Na hitro sem se zbral in se poskusil spomniti, zakaj točno je sploh tukaj. Aha, za neko reklamacijo je šlo, če se ne motim...
Obrnil sem se k računalniku, kjer sem imel dokument že odprt. Mislil sem obrniti monitor proti njej, pa je že stala ob meni... Nekam hudo blizu mojega stola. Pravzaprav se je ena njenih nog dotaknila moje. Čisto bežno, da je človek komaj opazil, mene pa je streslo kot elektrika, ki se je seveda zbrala v tistem središču moškega ponosa. Če do tedaj moj mali prijateljček še ni bil čisto prebujen, potem je bilo to nekaj, čemur se enostavno ni mogel več upirati.
Da bi bila situacija še hujša, se je 'moja Sharon' še nagnila čez mene in z roko nekaj pokazala na ekranu.
'To tukaj je problem, ni tako?' je rekla zvonko čisto blizu mojega ušesa, da sem vibracije čutil do zadnje celice nekje v boksericah. Njen diskreten parfum, ki se je blago mešal z njenim vonjem, me je bodel v nosnice, da mi je kar tema padla na oči. Vedel sem, da moj korenjak stoji trdno, kot bi ga kdo zabetoniral in da bo, če bo le za kanec spustila pogled, to opazila.
In seveda je. Ampak če sem si mislil, da bo presenečena in zgrožena odskočila, sem se zelo zmotil. Prav počasi je zdrsnila s pogledom do mene in potem roko z ekrana spustila do izbokline na mojih hlačah.
'Bova še tole obdelala, ko sem že ravno tukaj?' me je vprašala čisto stvarno in mi ob tem zrla strmo v oči.
Od šoka sploh nisem vedel, kaj naj rečem. Ona pa je mirno segla čez mizo po svojo aktovko, jo odprla, iz nje izvlekla lisice in skoraj v hipu sem postal ujetnik svojega stola.
Potem mi je odpela hlače in segla po mojem 'premoženju'. Z roko mi ga je spretno masirala, zdaj hitro zdaj počasi, pa spet čisto pri korenu in potem navzgod vse do glavice. Telo me je bolelo od želje, da jo primem za tiste njene napete prsi, ki so se kazale skozi kostim, da preverim, če je res 'spodaj brez' in če je vsaj za kanec mokra ... in da začutim vročino njene notranjosti. Pa sem bil priklenjen na stol, še vsakemu nemočnemu poskusu, da bi se je vsaj dotaknil z usti, se je spretno izognila. Podarila mi je le razkošen razgled na dolge noge, ki so izginjale pod krilcem in vodile do skritih kotičkov, ki so mi bili mučno nedostopni ...
Ob vsakem jalovem poskusu me je le tiho okarala: 'Bodi priden fantek!'.
Potem pa se je spustila na kolena in skoraj v trenutku, ko se je mojega prijateljčka dotaknila s tistimi sočnimi ustnicami, kje da bi prišel do njenih zob, kaj šele grla, pravzaprav mu je dala le majhen poljub, je prišlo do eksplozije.
Seveda se ji je spretno izognila in vse je končalo na mojih hlačah, srajci in suknjiču. Odklenila je lisice, jih pospravila, iz aktovke vzela dišeče robčke in si obrisala roke ter rekla:
'Popravite zadevo, kot sva se dogovorila, naslednji teden pridem preverit, če ste odpravili napake.'
Odprla je vrata in čez ramo dodala: 'Sama bom našla ven.'
|
